»Bliža se železna cesta, nje se ljub’ca veselim; iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim.« S temi verzi je France Prešeren leta 1845 v pesmi Od železne ceste opisal navdušenje in velika pričakovanja, ki jih je med ljudmi vzbujal prihod železnice na Slovensko.
Junija leta 1846 je po znameniti Južni železnici v Celje pripeljal prvi vlak ter odprl novo poglavje v zgodovini prometa na Slovenskem. Sto osemdeset let pozneje ta pomemben zgodovinski mejnik obeležuje razstava Ponos preteklosti, moč prihodnosti – 180 let železnice na Slovenskem, ki so jo v Železniškem muzeju Slovenskih železnic pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje.
»Vpliv železnice daleč presega zgolj prevoz potnikov in tovora. Skozi desetletja je soustvarjala gospodarski in kulturni razvoj ter številnim generacijam zagotavljala delo in preživetje. To velja še danes. Pravzaprav se zdi, da železnica znova pridobiva veljavo in da bo v prihodnje igrala še pomembnejšo vlogo pri povezovanju ljudi ter spodbujanju trajnostnega razvoja,« je ob odprtju razstave povedala direktorica Sektorja za marketing Slovenskih železnic Tanja Rotovnik.
V prelepi kulisi Železniškega muzeja Slovenskih železnic, med mogočnimi parnimi lokomotivami, so obiskovalci prisluhnili dr. Josipu Orbaniću, odličnemu poznavalcu in raziskovalcu železniške zgodovine pri nas. Ob predstavitvi nove knjige Legendarni vlak gomulka je skupaj z urednikom Klemnom Ponikvarjem obudil zgodbo vlaka, ki je desetletja zaznamoval potniški promet na slovenskih železnicah in ostal eden najbolj prepoznavnih simbolov povojnega železniškega prometa.
Zakaj gomulka?
»Pri nas se je takrat uveljavila praksa, da smo vlake in lokomotive poimenovali po voditeljih držav, iz katerih so ta vozila izvirala. Tako so gomulke dobile vzdevek po tedanjem poljskem voditelju Vladislavu Gomulki,« je pojasnil dr. Josip Orbanić. Po podobnem principu so nastali tudi nekateri drugi dobro znani železniški vzdevki, med njimi Kennedy in Reagan.
Gomulke so izdelali leta 1964 v poljski tovarni Pafawag, po slovenskih tirih pa so prvič zapeljale 27. novembra istega leta po elektrificirani gorenjski progi. Skoraj šest desetletij so zanesljivo služile potnikom in zaznamovale vsakdan številnih generacij. V zadnjih letih obratovanja so postale prepoznavne tudi po številnih grafitih, ki so jim dali poseben pečat.
Od slovenskih tirov se je gomulka poslovila 24. junija 2021. Natančno opolnoči je z ljubljanske železniške postaje odpeljala še zadnja garnitura in s tem zaključila eno najdaljših ter najbolj prepoznavnih poglavij v zgodovini slovenskega potniškega prometa.
Za najmlajše: vožnja po vrtni železnici in sladke lokomotive
Železnica navdušuje vse generacije, kar se je pokazalo tudi na sobotnem dogodku. Med obiskovalci je bilo veliko družin z otroki, ki so z navdušenjem raziskovali muzejsko zbirko, občudovali mogočne parne lokomotive in se fotografirali z maskoto Slovenskih železnic.
Posebno zanimanje so požele vožnje po vrtni železnici, ki obiskovalcem omogočajo edinstveno izkušnjo spoznavanja železnice v malem. Med najbolj priljubljenimi so bile tudi palačinke v obliki lokomotive, ki so razveselile predvsem najmlajše.
»Vožnje z vlakom vrtne železnice so med našimi najmlajšimi obiskovalci zares priljubljene. Ob njih otroci v živo spoznavajo delovanje parnih lokomotiv, saj se po dvorišču popeljejo z miniaturnimi različicami velikih parnih lokomotiv, ki jih sicer občudujejo v muzeju. Lepo je videti, da železnica še vedno navdušuje tudi mlajše generacije, zato želimo takšna doživetja ohranjati in razvijati tudi v prihodnje,« je povedala Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic.
Razstava Ponos preteklosti, moč prihodnosti – 180 let železnice na Slovenskem bo v Železniškem muzeju Slovenskih železnic na Parmovi ulici v Ljubljani predvidoma na ogled do konca leta 2026.
