Slovenske železnice smo kot generalni partner sodelovale na konferenci Platforma – Logistika: hrbtenica gospodarstva v času sprememb, ki se je odvijala 28. septembra 2026 v Grand Plaza Hotelu Ljubljana. Z vodilnimi predstavniki gospodarstva, stroke in javnih institucij smo razpravljali tem, kako zgraditi odpornejše dobavne verige in kako lahko Slovenija svojo lego med Jadranom in srednjo Evropo spremeni v gospodarsko prednost.
Na sedmih vsebinskih panelih so sogovorniki iskali odgovore na vprašanja, ki segajo od položaja Slovenije na evropskem logističnem zemljevidu do umetne inteligence, dostave zadnjega kilometra, energetike, umeščanja infrastrukture v prostor in pomanjkanja kadrov.
Na prvem panelu z naslovom Odpornost dobavnih verig v času globalnih sprememb je sodeloval Dušan Mes, generalni direktor Skupine Slovenske železnice, ki je poudaril, da je sedanji način financiranja in razvoja železniške infrastrukture prepočasen za spremembe, ki se dogajajo v logistiki. Kot pomembne korake je izpostavil vzpostavitev infrastrukturnega sklada s predvidljivim financiranjem in dolgoročnim načrtom vlaganj ter hitrejše postopke načrtovanja in umeščanja projektov v prostor. “Če nam uspe skrajšati vse te procedure, mislim, da bo Slovenija čez deset let popolnoma drugačna, kar se tiče kapacitet in kakovosti infrastrukture,” je dejal.
Na drugem panelu z naslovom Slovenija kot logistična vrata Srednje Evrope sta sodelovala tudi predstavnika podjetij iz Skupine Slovenskih železnic, Miha Butara, direktor SŽ-Potniškega prometa in Miha Tavčar, glavni izvršni direktor Nomaga.
Butara je poudaril, da je železnica ključna tako za tovor kot za potnike. Kot državo, po kateri bi se Slovenija lahko zgledovala pri nadaljnjem razvoju železnic, je izpostavil Švico, saj ima po njegovih besedah podobno strukturo omrežja, vendar bolje razvite hitrejše, dvotirne in tovorne povezave. Če bi imel »čarobno palčko«, bi jo uporabil predvsem za infrastrukturo. “Želel bi sodobno dvotirno železniško omrežje, ki bi omogočalo hitrosti 160 kilometrov na uro, kjer je mogoče pa tudi 200 kilometrov na uro.” Takšna infrastruktura bi po njegovih besedah pomenila veliko dodano vrednost za potnike in omogočila resen preskok javnega prometa.
Miha Tavčar, glavni izvršni direktor Nomaga, vidi veliko neizkoriščenega potenciala v javnem potniškem prometu. “Najbolj trajnostna oblika mobilnosti je definitivno javni prevoz,” je poudaril. Posebno priložnost vidi pri mlajših generacijah, ki po njegovih besedah niso več tako navezane na avtomobil kot statusni simbol. Pomembneje jim je, da z najmanjšim naporom pridejo od točke A do točke B, zato bi jim bilo treba ponuditi dovolj pogoste in preproste povezave. “Slovenijo moramo z vidika mobilnosti začeti gledati kot eno nekoliko večje mesto,” je poudaril.
V panelu z naslovom Logistika, prostor in lokalne skupnosti: kako graditi zaupanje v razvoj je nastopil tudi Aleš Mihelič, svetovalec poslovodstva Slovenskih železnic. Poudaril je, da dolgotrajno umeščanje velikih infrastrukturnih projektov ni le slovenska težava, je pa Slovenija pri odločanju po njegovih besedah prepočasna. Zakonodaja pri tem ni edini razlog za dolge postopke – pri strateških projektih je treba vključiti različne deležnike, jim prisluhniti, nato pa sprejeti odločitev. »Pri odločanju smo enostavno prepočasni,« je poudaril.
Več o konferenci:
Slovenija ima logistični potencial, a razvoj je prepočasen: ‘Hitreje bi moralo iti’ | 24ur.com
Foto: Žiga Intihar
