»Na srečo je šlo le za skrbno načrtovano reševalno vajo, pri kateri je sodelovalo več kot 300 pripadnikov različnih služb zaščite, reševanja in pomoči. Preverili smo usposobljenost za ukrepanje ob nesreči na železnici vseh nosilcev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v gorenjski regiji,« je sobotno (10. september) dogajanje na vaji – Železniška nesreča Kranj 2022 – pojasnil vodja vaje in direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Tomaž Vilfan.
Na vaji pod okriljem Gasilsko reševalne službe Kranj, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Urada za operativo, izpostava Kranj, ter ob podpori Mestne občine Kranj (MOK) in Civilne zaščite MOK so sodelovali pripadniki številnih pristojnih služb zaščite, reševanja in pomoči tudi iz Slovenskih železnic.
Scenarij vaje je predvidel, da voznik avtobusa med vožnjo navzdol po Gaštejskem klancu izgubi nadzor nad vozilom, vozilo nato prebije varovalno ograjo na mostu čez železniško progo in pade na tire v trenutku, ko mimo pripelje potniški vlak. Poškoduje se več oseb v avtobusu, na vlaku in na železniški postaji.
Vaja v Kranju je bila izjemno pomembna za Slovenske železnice, saj smo lahko preverili, kako poteka komunikacija oziroma potujejo informacije med pristojnimi službami, je po vaji poudaril vodja intervencije Slovenskih železnic Zoran Račič. »Da natančno vemo, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kako se je zgodilo, ali imamo poškodovance in koliko časa bo vse skupaj trajalo,« je po vaji še povedal Zoran Račič.
Psihoterapevt iz SŽ dr. Zdravko Lavrič je v vlogi ocenjevalca koordiniral delo skupine za prvo psihosocialno pomoč ob izrednih dogodkih na železnici. »V primeru izrednega dogodka gre vsaj en član naše štiridesetčlanske skupine na kraj dogodka, kjer nudi udeležencem nesreče psihosocialno pomoč. Običajno so to strojevodje, ki so v šoku zaradi trka z osebnim avtomobilom, povoženja, samomora ali kakšnega drugega incidenta, ki ga skušamo skupaj predelati z razbremenilnim pogovorom,« je pojasnil Lavrič in dodal, da se nesreče na železnicah dogajajo tedensko.
»Travme, ki jih doživimo, je treba predelati, sicer jih prenašamo v naslednje generacije. Človek, ki dobi psihosocialno pomoč v »šok fazi«, tj. v prvih urah izrednega dogodka (včasih traja tudi pet do šest ur), nima težjih posledic (izzvenijo najkasneje v enem mesecu), brez hitre pomoči pa lahko npr. zboli za posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in bi tako lahko bil trajno nesposoben opravljati svoje delo«, je po vaji še dejal dr. Zdravko Lavrič iz Slovenskih železnic.
Galerija:
Foto: Miško Kranjec
