Delamo za to, da bomo v prihodnosti z različnimi storitvami in produkti, s katerimi bodo naši uporabniki zadovoljni, steber mobilnosti v Sloveniji, v intervjuju za Novo progo poudarja generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Železnice smo odigrale tudi ključno vlogo pri Potniškem centru Ljubljana, ki bo središče mobilnosti v Sloveniji. Z nakupom Nomaga skupina SŽ še krepi vlogo hrbtenice javnega potniškega prometa. Tuji strateški partner bo Slovenskim železnicam omogočil nujno potrebno posodobitev voznega parka Tovornega prometa in odprl nove trge.

Letos se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, količini prepeljanega tovora in potnikov se povečujeta, nadaljuje se proces posodobitve in nadgradnje železniške infrastrukture, precej pozitivna slika …

Zagotovo je res, da je neko obdobje negotovosti zaradi covida-19 najbrž, vsaj upamo, za nami, pred dvema letoma, ko se je vse skupaj s covidom začenjalo, pa so bile razmere precej negotove, napovedi pa zelo črnoglede. Vseeno sem prepričan, da so Slovenske železnice čez to obdobje, tudi ob pomoči države, vozile relativno uspešno, z zelo minimalnimi pretresi. Nekatere stvari so se v obdobju epidemije tudi hitreje odvile. Vlaganja v železniško infrastrukturo so se povsod po Evropi, ne le v Sloveniji, povečala ravno zato, ker so države, tudi Slovenija, hotele spodbuditi gospodarski ciklus in to se je zgodilo! V Sloveniji obstaja konsenz, da je treba v železniško infrastrukturo vlagati, da se tako potniški kot tovorni promet preselita na železnice. Verjamem, da se bodo v naslednjih 10 letih vlaganja v železniško infrastrukturo stopnjevala.

Konsenz med različnimi deležniki o tem torej je!

Gotovo. Vprašanje je samo, kako hitro se bodo naložbe v železniško infrastrukturo odvijale … Slovenija je na dobri poti. Železniški projekti so, vemo, kaj hočemo, v skladu s strategijo in načrti se zdaj posodablja glavni železniški križ, upam, da bodo kmalu sledile tudi regionalne proge, njihova obnova, posodobitev in povečanje zmogljivosti, kar je seveda ključno za potniški promet in njegovo prihodnost. Danes imamo težave, ker so železniške proge preobremenjene, imajo premajhne zmogljivosti, zato je izjemno težko uvajati nove produkte, ki so zanimivi za kupce oziroma potnike. Kljub temu moram povedati, da je bilo v zadnjih desetih letih veliko narejenega.

Ste optimist, iz vaših besed veje pozitivno prepričanje, ste zadovoljni z minulim poslovnim letom ter s prvimi petimi meseci leta 2022?

Da. Vsi fizični in finančni kazalniki se izboljšujejo! Dejstvo pa je tudi, da optimizem ni dovolj, če dejanja oziroma ravnanja ne sledijo temu optimizmu. Na mojem položaju je vsekakor treba vedno tudi pravilno oceniti tveganja.

Ukrajinske vojne in z njo krize nikakor ne smemo spregledati!

Povišanje cen energentov že zdaj čutimo vsi, tudi gospodarski subjekti, inflacija narašča, dejansko smo priča velikim podražitvam vsega, tudi hrane … Ne gre več za povečanje za 10 odstotkov, ampak se cene na globalnem trgu povečuje za 100, 200 in več odstotkov. To je realnost in najbrž vse skupaj slej ko prej uvod v neko večjo recesijo. In vsa ta gibanja, podražitve pomenijo, da bodo potrošniki, kupci vse manj trošili, gospodarska rast se bo nižala, kar pomeni, da bo imelo vse skupaj vpliv tudi na poslovanje skupine Slovenske železnice. Ob vsem tem me veseli, da smo tudi na takšen scenarij pripravljeni! Ta trenutek so Slovenske železnice v dobri finančni kondiciji, zelo malo zadolžene, veliko začrtanih naložb smo že uresničili, tudi glavne strateške projekte do leta 2025 – strateško partnerstvo v družbi SŽ – Tovorni promet, nakup Nomaga, dokapitalizacija za tretji razpis za nove potniške vlake, rezervirana so tudi sredstva za nakup lokomotiv v tovornem prometu, skratka, večino najpomembnejših projektov smo pripeljali do konca. V letošnjem letu se intenzivno pripravljamo na leto 2023 tudi z vidika obvladovanja tveganj, kako prihodnje leto zagotoviti stabilno poslovanje. Imeli bomo višje vhodne cene, stroške, inflacijo, na drugi strani pa bo tudi pri nas to prineslo potrebo po dvigu cen, kar bo omogočilo zagotavljanje takšnih poslovnih rezultatov – tudi dobička, ki bo omogočil financiranje vseh naložb.

Kako ukrajinska kriza vpliva na poslovanje?

Vpliv na SŽ je celo pozitiven, kakorkoli se to sliši paradoksalno. Vsa logistika, ki je šla pred vojno prek njenih pristanišč, gre zdaj prek drugih pristanišč. Pristanišča v tem delu Evrope so zaprta oziroma je njihovo delovanje zelo oteženo, še več tovora gre zdaj čez severnojadranska pristanišča, in če bi imele Slovenske železnice večje zmogljivosti, če bi bila propustnost proge večja, tudi za 100 odstotkov višja, sem prepričan, da bi bile zmogljivosti polne. Povpraševanje je tako, da ne SŽ ne drugi operaterji po slovenskih tirih vsega ne moremo prepeljati. Zmogljivost prog je preprosto premajhna glede na veliko povpraševanje.

Prvih pet mesecev leta je za nami, trije dogodki so zaznamovali to obdobje. Januarja je v 49-odstotno lastništvo družbe SŽ – Tovorni promet vstopil češki strateški partner EP Holding, aprila so Slovenske železnice podpisale pogodbo o nakupu polovičnega deleža Nomaga, Potniški center Ljubljana postaja stvarnost … Pa morda najprej o strateškem partnerju, češkem holdingu EP, kaj bo prinesel? Svež kapital, nove trge, sinergijo?

Mnogokrat me sprašujejo, ali je strateško partnerstvo zares potrebno. Tovorni promet tudi brez strateškega partnerja posluje relativno uspešno. Odgovor je preprost. Če SŽ – TP ne bi posloval relativno uspešno, ne bi bilo zanimanja zanj. Dobiti partnerja v državno podjetje, in to za manjšinski lastniški delež, 49 odstotkov, je zelo zahtevno delo in skoraj nemogoče. Tovorni promet SŽ lahko primerjamo z Adrio Airways. Če bi Adria pravočasno leta 2005, 2006 dobila primernega strateškega partnerja, bi bila danes tako kot Swiss ali Austrian Airlines in bi lahko poslovala. Mi smo tako majhni v tako ostri konkurenci, da brez hitre in velike posodobitve voznega parka tovornega prometa (lokomotiv in vagonov) ter širitve na tuje trge pač ostanemo sami in zato smo slej ko prej obsojeni na minimalni oziroma povprečni tržni delež v Sloveniji. Kar pa pomeni životarjenje in seveda izgubo delovnih mest. Zato imaš vedno le dve možnosti. Res je, vedno je tvegana možnost, ker pride nekdo nov z novo poslovno kulturo in etiko, ampak vedno je na kratek rok, zlasti pa na dolgi rok, to edina možnost, da tovorni promet preživi, se razvija in ponudi lastnikom dostojen donos in ne nazadnje zaposlenim dostojne plače. V nasprotnem primeru bi se spet vrnili v leto 2008, 2009, ko smo se na železnici pogovarjali le o zniževanju plač in odpuščanju. Razvoj je povezan samo z naložbami, tako v potniškem kot tudi v tovornem prometu. Vseh naložb na železnici bo do leta 2025 skoraj milijarda evrov. In toliko je treba, da ohranimo približno enake rezultate kot danes, mogoče malo boljše, in da zaposlenim izplačujemo relativno dobre, dostojne plače. V nasprotnem primeru je to propadanje železnice, izguba, in takrat se nam odpovedo vsi, banke, dobavitelji, lastniki, država … V zadnjih letih smo naredili ogromno in ta hip smo eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji, finančno zelo stabilno podjetje, relativno tudi donosno, predvsem pa smo zelo, zelo vredno podjetje.

Strateški partner bo vsekakor omogočil SŽ dostop do novih tujih trgov.

Zagotovo. Strateški načrt novega podjetja SŽ – EP, ki se pripravlja, je vlaganje v vozni park, nove lokomotive in vagone, širitev na tuje trge – Avstrijo, Italijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, in okoli 250 do 300 milijonov evrov naložb v nova vozna sredstva. Zgraditi je treba sodobno mrežo s podporo družb v skupini Fersped in menim, da bo to uresničeno v prihodnjih dveh letih. Sodobne lokomotive in vagoni so osnova, če želimo biti konkurenčni in uspešni. V prihodnosti bo tisti operater, ki bo razpolagal z vsemi storitvami od točke A do točke B, konkurenčnejši od tekmeca, ki bo moral iskati različne podizvajalce.

Kaj pa nakup Nomaga? Kaj pomeni?

V Sloveniji bo čez 10 let eno podjetje, ki bo obvladovalo celotno področje javne mobilnosti. Prostora je torej le za eno podjetje, ki bo ponudilo največ različnih storitev, produktov tako železniškega kot avtobusnega prevoza, upravljalo postaje in postajališča, ponujalo različne storitve na teh postajah (izposoja električnih koles, e-skirojev, avtomobilov ipd.) in potnikom omogočilo njihovo brezskrbno uporabo. Da bodo na svoji vsakodnevni poti lahko kupili čim več produktov ali storitev ter se pri tem čim manj obremenjevali z vsemi drugimi okoliščinami. Kot že rečeno, prostora je le za eno podjetje, lahko so to Slovenske železnice, lahko je kdo drug. Zanimanja je veliko, denimo Avstrijci, Nemci s svojimi železnicami, ki imajo zelo razvito področje mobilnosti, vsi imajo v svoji lasti tudi avtobusno divizijo. Slovenske železnice so operater za potniški promet le do leta 2031, potem pa bo javni razpis in na njem bo imel prednost za koncesijo tisti, ki bo imel na razpolago najširši nabor raznolikih storitev in produktov. Danes delamo za to, da bomo v prihodnosti steber mobilnosti v Sloveniji, hrbtenica javnega potniškega prometa z različnimi storitvami in produkti, s katerimi bodo naši uporabniki zadovoljni. Menimo, da je bolje, da je to v naših rokah, da nismo odvisni od drugih dejavnikov v mobilnostni verigi.

Z Nomagom v skupini SŽ pridobimo tudi sinergijo na področju mobilnosti.

Treba je povedati, da je Nomago veliko podjetje s 700 avtobusi in okoli 1200 zaposlenimi ter ima več kot 100 milijonov evrov prihodkov, to je petina prihodkov skupine Slovenske železnice. Mi smo podjetje, ki se bo moralo razvijati v vseh stebrih – logistika, mobilnost in tudi gradbeništvo. Brez nakupa Nomaga je v prihodnosti razvijati mobilnost nemogoče. Zaslužek, dobiček bi ostajal drugje, pri konkurenci. Dostikrat dobim vprašanje, zakaj železnice ustvarjajo dobiček? Če železnice ne bi imele dobička, bi bile plače nižje za 20 odstotkov. Z dobičkom se delajo naložbe in posledično višajo tudi plače! Produktivnost je višja, manjši so stroški vzdrževanja in več ostane za nagrado delavcem ob koncu leta. Dobiček konec koncev zagotavlja stabilno poslovanje, varna delovna mesta ter seveda dostojno plače.

Po nakupu Nomaga bo najbrž prišlo tudi do uskladitve voznih redov v stebru mobilnosti.

To je tudi vloga Integriranega javnega potniškega prometa, ki je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo, da vozne rede uskladi in poenoti. Slovenske železnice pa bomo v svojem stebru mobilnosti absolutno ponudile več. Ne le, da bo ves proces optimiziran, ampak da bo tudi javni prevoz boljši in prijaznejši do uporabnikov. Potnik mora imeti na voljo več in boljšo izbiro, pogostejše vlake in avtobuse, to je in mora biti cilj … Treba je najti še rešitev za tako imenovano zadnjo miljo, denimo boljši transfer v Ljubljani. Danes, ko potnik pride v Ljubljano, prevoz do Ministrstva za infrastrukturo ni tako preprost, kot bi mislili. Lahko porabiš več časa, da prideš z glavne železniške postaje do ministrstva, kot pa si porabil denimo iz Litije do Ljubljane. To rešitev moramo najti. Ali jo bomo iskali skupaj z LPP-jem ali sami, se bomo morali še odločiti …

Če govorimo o mobilnosti, je najbrž pika na i novi Potniški center Ljubljana. Dolga leta smo le poslušali o njem, zdaj pa postaja skorajšnja realnost. Do konca letošnjega leta bodo zbrana vsa potrebna dovoljenja in soglasja, začetek del prihodnje leto, v letu 2025 pa bo predvidoma odprt.

Železnice smo pri tem, da je do tega projekta zares prišlo, odigrale ključno vlogo. V preteklosti nekateri partnerji niso naredili tistega, kar bi morali po prvotni pogodbi. Danes smo Slovenske železnice pred podpisom projektantske pogodbe, drugo leto razpis in začetek gradbenih del. Slovenske železnice investiramo 55 do 60 milijonov evrov v gradnjo nove avtobusne postaje, garažne hiše ter poslovnih prostorov, država investira v tire, perone in železniško postajo, madžarski partner pa v komercialni del z nakupovalnim središčem in hotelom. To bo res nov sodoben potniški center, za naše potnike pa vsaj tako prelomna stvar kot so novi potniški vlaki.

Prestolnica in Slovenija se z novim Potniškim centrom Ljubljana umeščata na zemljevid sodobnih potniških centrov v svetu.

Zagotovo bo to več kot le potniški center, neko središče mobilnosti v Sloveniji. Potnikom bo ponujeno najboljše, kar ponujajo tudi drugi potniški centri po Evropi. Ponosen sem, da smo prišli do točke, ko se je projekt s papirnate ravni preselil na konkretno raven.