Začetki muzeja segajo v šestdeseta leta 20. stoletja, ko so se slovenski železničarji odločili za svoj železniški muzej in za lokacijo izbrali kurilnico v prostorih na Parmovi ulici 35 v Ljubljani. Pripadnost tehnični železniški dediščini na Slovenskem je spodbudila dokumentiranje in zbiranje različnih železniških vozil ter druge železniške opreme in gradiv o železnici.
Danes se muzej razteza v dveh objektih. Glavno poslopje je rotunda, to je polkrožna kurilnica z okretnico, obračališčem za lokomotive. Železniški muzej Slovenskih železnic, ki skrbi za ohranjanje tehnične dediščine, v osrednji rotundi na ogled ponuja zbirko parnih lokomotiv in drugih muzejskih vozil. Stalna razstava drugih ključnih področij, potrebnih za izvajanje železniške dejavnosti, domuje v bližnjem pomožnem objektu rotunde, kjer so bila nekoč skladišča. V njem so predstavljena poglavitna železniška področja: prometni urad, razvoj in vzdrževanje tirov, razvoj železniškega omrežja, telekomunikacijske naprave, signalnovarnostne naprave ter železničarske uniforme.
Na ogled so tudi mala tirna vozila (drezine), ki so nekoč služila nadzornikom proge in vzdrževalcem, pa tudi različne vrste orodij in komunikacijskih naprav, kot so telegrafi, telefoni, teleprinterji in radijske postaje. Če bi radi s svojo družino doživeli ozračje prometnega urada manjše železniške postaje iz zadnjih let avstro-ogrske monarhije, ste na pravem mestu! Železniški muzej med drugim omogoča podoživetje te izkušnje.
